KULTURA PONIŽEVANJA (2017)

Projekt »Kultura poniževanja” je bil sestavljen iz dveh temeljnih stebrov: spletne kampanje in razstave, ki so jo spremljale interaktivne delavnice. Temeljni cilj projekta je bil povečati prepoznavnost in ozaveščenost o vzrokih in posledicah vrstniškega nasilja -bullyinga in nasilja na spletu – cyberbullyinga, ki ga doživljajo mladi zaradi svoje spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

​Prvi del projekta (“offline” del) je potekal v srednjih šolah in mladinskih centrih. Sestavljen je bil iz dveh dejavnosti – razstave grafičnih umetnosti (poster art) in interaktivne delavnice.

Umetniška dela, ki so bila razstavljena, so delo mladih artivisk_tov, ki so uporabile_i plakate kot orodje za prenos in prikaz lastne izkušnje nasilja in diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti širšemu občinstvu. Umetnost je univerzalno sredstvo komunikacije, ki jo doživljamo čustveno, intimno in je odlično orodje, ki spodbuja družbene spremembe v širši javnosti in daje moč izražanja osebam, ki so izpostavljene različnim oblikam diskriminacije in ustrahovanja. Vsako odprtje razstave je spremljala osebna izpoved osebe, ki je bila soočena z vrstniškim nasiljem na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Interaktivne delavnice pa so bile namenjene vsem mladim, tistim ki so žrtve nasilja kot tudi tistim, ki so le temu priče in lahko odigrajo zelo pomembno vlogo pri preprečevanju nasilja. Seveda so delavnice stremele k večji osveščenosti vseh mladih o negativnih posledicah vrstniškega nasilja ter s tem vplivale odvračilno tudi na tiste mlade, ki se sami poslužujejo taktik ustrahovanja, zaničevanja in nasilja nad vrstnicami_ki.

Z osredotočanjem ne le na žrtve ustrahovanja in nasilneže, ampak tudi na priče, je projekt izpostavil nasilje in diskriminatorne prakse kot problem, ki presega le odnos žrtev-nasilnež, ampak je zakoreninjen v širšem družbenem kontekstu.

Druga razsežnost projekta – spletna kampanja – je uporabljala zelo podobno vsebino kot razstave in delavnice, a je bil doseg mladih veliko večji saj so se kot orodje širjenja informacij uporabljala družabna omrežja. Bistvo spletne kampanje je bil dvig ozaveščenosti o posledicah in problemih, ki jih povzroča ustrahovanje na eni strani in ustvarjanje varnega virtualnega prostora za izmenjavo in deljenje osebnih zgodb in izkušenj diskriminacije, nadlegovanja, spletnega ustrahovanja in premagovanja le teh z osebnim opolnomočenjem za žrtve na drugi strani.

V okviru projekta je Društvo Parada ponoa sodelovalo z dvema svetovnima kampanjama, #itgetsbetter kampanjo iz ZDA in “No soy tu chiste” kampanjo Daniela Arzole iz Venezuele/Čila. Dela Daniela Arzole so tudi del razstave “Kultura poniževanja”.

Osnova razstave je temeljila na delih Antonija Karadzoskega (Makedonija), ki je v Arzolovem delu našel navdih in ustvaril svojo serijo plakatov. Karadzoski nas popeljal skozi razstavo preko svoje osebne izkušnje, o kateri si več lahko preberete tukaj.